Product was successfully added to your shopping cart.
0Izdelkov

Vaša košarica je prazna

Pivozofija

 


VARJENJE PIVA: KAKO SKUHATI SVOJE PRVO PIVO?

Tudi sam sem bil sprva homebrewer in vem, da znajo biti začetki zelo zmedeni. Želiš variti svoje pivo, pa ne veš, kaj vse potrebuješ? Imaš težave s svojim prvim receptom? Verjamem, da ti bo tale blog prišel prav. Če boš kadarkoli imel kakršnokoli vprašanje, se obrni name. Piši mi na Facebook profilu Pivovarna Mister ali pa na Instagramu pivovarna.mister, lahko pa tudi na osebnem Instagram profilu hamihrovat.


Varjenje piva


1. OPREMA

Tu bom zelo kratek, da boš imaš kar spisek. Za svoje prvo pivo potrebuješ:
- lonec prostornine 5L ali več
- kuhalnica
- plastični fermentor
- sladni ekstrakt
- kvas
- opcijsko tudi hmelj
- sladkor
- steklenice
- kronski zamaški
- zapirač za zamaške

2. KATERI EKSTRAKT KUPITI?

Resnica je taka: narediti pivo je enostavno, zvariti dobro pivo pa je prekleto težko. Ampak na začetku se s tem ne ukvarjaj. Tvoja naloga trenutno je priti do svojega prvega zvarka. Predlagam, da začneš kar z ekstrakti. To so pravzaprav konzerve, v katerih je koncentrirana sladna osnova, ki je že hmeljena. Moj nasvet je, da najprej kupiš ekstrakt Pale Ale-a. Nikakor ne Lager piva, ker mora alkoholno vreti pod 12°C, Ale pivo pa vre na sobni temperaturi.

3. VARJENJE PIVINE

Kako sem jaz varil z ekstrakti? Potrebuješ posodo, ki premore vsaj kakšnih 5L, zaželjeno je več. Zavreš nekaj litrov vode, odpreš ekstrakt in ga zliješ v vodo. Dobro mešaj, da se ne zažge! Če se prav spomnim, piše v navodilih za pripravo na ekstraktu, da moraš vreti 15 minut, ampak jaz sem kasneje vrel kakšno minuto dlje, tja do 30 min. Resnično ti predlagam, da dodaš nekaj hmelja v zadnjih 5 minutah, kjer bomo od hmelja dobili največ arome. Za začetek predlagam, da vzameš nekaj gramov ameriške sorte Cascade. Ta korak za prvo varjenje ni nujen, se pa lahko poigraš v naslednjih saržah.

4. HLAJENJE PIVINE

Zelo pomemben korak, ki sledi, je hlajenje pivine, ki smo jo ravnokar dobili. Predlagal bom korak, ob katerem bi se marsikateri izkušeni homebrewer prijel za glavo, ampak verjamem, da je na začetku bolje, če stvari poenostavimo in jih naredimo »slabo«, kot pa da jih sploh ne naredimo. Tukaj boš že potreboval plastični fermentor, ki naj bo ZELO dobro očiščen. 90% pivovarskega dela je skrb za higieno in res težko dovolj poudarim, kako pomembno je, da je od trenutka, ko je pivina ohlajena, vsaka stvar, ki pride v stik s pivino, maksimalno dobro očiščena. ČISTOČA! Skratka, v čist fermentor natoči pribiližno 10L mrzle vode. Potem zlij pivino, ki si jo dobil v prejšnjem koraku v fermentor in dobro premešaj s čisto plastično ali kovinsko kuhalnico. Preveri temperaturo na analognem trakcu, ki je na tvojem fermentorju in dotoči še toliko vode, da bo na koncu okrog 22L piva. Ciljna temperatura je okrog 20°C, zato zadnje litre vode prilagodi temu cilju. Če si dobil prenizko temperaturo, ko si zlil pivino v fermentor, dotoči nekaj tople vode. Če si dobil previsoko, dolij mrzlo vodo. Pri prvem poskusu se ne sekiraj za stopinjo gor ali dol.


Fermentor


5. DODAJANJE KVASA

Zraven ekstrakta si dobil priloženo vrečko z ekstraktom. Za prvo serijo uporabi kar te, za nadaljnje serije pa predlagam, da kupiš eno vrečko svežega kvasa (za začetek najbolje SAFALE US-05). Nikoli ne vem, koliko je star priloženi kvas. Vrečko odpri s ČISTIMI škarjami in stresi kvas v fermentor. Fermentor zapri in pritrdi vrelno veho, v katero pred tem do označbe natoči kakšno žganje (recimo vodko), da ne bo prišlo do okužbe.

6. FERMENTACIJA

Pusti kvasovkam čas! Ta del je najbolj dolgotrajen in najbolj mučen. Spomnim se, kako sem pri prvem poskusu svoj fermentor odpiral že po enem tednu. Ugrizni se v prste in ga pusti stati! Vem, kako težko bo čakati. Narediva en kompromis: pustim ti, da fermentor ponovno pogledaš po dveh tednih, čeprav bi bilo idealno še kakšen teden kasneje.

7. STEKLENIČENJE

Če si kupil kakšen začetni paket za kuhanje piva, si zraven dobil merico za dodajanje sladkorja v steklenice. Zaenkrat ni tako pomembno, kateri sladkor uporabljaš. Steklenice pred dodajanjem sladkorja malo splakni, ampak načeloma naj bi bile nove steklenice čiste. Zdaj pa v vsako stekleničko stresi merico sladkorja. Mislim, da naj bi ga bilo okrog 5g na stekleničko, jaz sem ga dal nekoliko manj. To delaj sproti, ne recimo 20 naenkrat. No, zdaj pa lahko napolniš svoje prve steklenice. Napolni jih malo nad začetek vratu steklenice, toda ne povsem do vrha. Steklenice sproti zapiraj. Ko napolniš vse steklenice, jih zloži v temen kot na sobno temperaturo in jih pusti stati še kakšen teden. Še enkrat: idealno bi bilo vsaj dva tedna, ampak ti dovolim, da poskusiš svoje prvo pivo po enem tednu v steklenički. Čestitam za prvi zvarek! Na zdravje!

Še enkrat poudarjam, da sem ti ves čas na voljo. Če rabiš pomoč, me kontaktiraj!
Facebook: Pivovarna Mister
Instagram: pivovarna.mister ali pa osebni profil hamihrovat
E-mail: info@pivovarnamister.si

 

5 Pravil za pitje CRAFT piv

1. NAROČI CRAFT PIVO!


To ni hec, pojdi v lokal in poskušaj! Vsako craft pivo je drugačno in res bi bilo škoda, da obstaneš na enem in istem pivu. Tvoj okus se bo sčasoma spreminjal in ti bodo pasala različna piva. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sem imel obdobja, ko sem pil ekstremno hmeljno naravnana piva, nato me je potegnilo v stile z močno sladno osnovo, pride pa obdobje, ko pijem temna piva. Pomembno je, da se ne omejuješ, a hkrati piješ tisto, kar ti v tistem trenutku paše.

 

2. SEZNANI SE S STILOM PIVA


Dobro je, če poznaš poanto piva, ki ga naročiš. Smiselno je, da pivo, ki je pred tabo, piješ in ocenjuješ v skladu s stilom, v katerega ga je pivovar uvrstil. Nerazumljivo bi bilo, če bi bil razočaran/a nad Stoutom, ker si pričakoval/a noro hmeljno aromo. Zato je dobro, če si prebereš vsaj kakšne smernice, ki veljajo za ta stil. Nekaj o stilih piva najdeš spodaj.

 

3. ČIST KOZAREC JE VREDEN POL PIVA


Preveri, če je kozarec, ki si ga dobil/a, čist. Zakaj je to pomembno? Že ko natočiš pivo, se pokaže razlika med čistim in umazanim kozarcem. Pri čistem se bo pena čisto drugače oblikovala kot pri umazanem. Poleg tega se bo na čistem kozarcu oblikoval čipkasti vzorec, ki ga za seboj pušča pena.



4. PREDEN POSKUSIŠ, SI PIVO OGLEJ


A veš kolikokrat se mi je že zgodilo, da sem se enostavno nasmehnil že, ko sem pivo točil v kozarec in sem na glas rekel kolegu: »Daj poglej to. BOLANO!« Pivo lahko izgleda res nenormalno lepo, da komaj čakaš prvi požirek. Tista sokasta struktura, ki jo že takoj vidiš v kakšnem motnem IPA-ju ali pa pivo črno kot noč, ko že kar vidiš čokoladne okuse.



5. POVOHAJ, OKUSI IN UŽIVAJ


Pivo pred požirkom najprej povohaj. Vprašaj se, kaj vohaš? Pa ne kompliciraj s kompliciranimi opisi, dovolj so tvoje asociacije. Arome povezuj s spomini. Nato pa požirek. Prvi je najboljši, ko so okusi še čisto sveži. Začuti sladkost piva, ki se preliva v grenkobo. Mah, ne bom zapletal. Enostavno uživaj!



Zakaj so CRAFT piva boljša od komercialnih?

 Vsi poznamo dve največji pivovarni na slovenskem trgu. Med njima je večna borba kdo je boljši. A vedno več je tudi ljubiteljev CRAFT piv. To so pravi pivoljubi, ki piva ne pijejo zgolj zaradi žeje, temveč zaradi izkušnje in pestrega izbora okusov. Če navadno pivo pijemo ob burgerju zgolj zaradi tega, ker nam to »paše«, je craft piv ob burgerju dopolnitev in izboljšava okusov. Pivo in burger se prepletata in skupaj ustvarita vrhunski kulinarični užitek.

 NE POZABIMO NA OSEBNI PRIDIH VSAKEGA PIVOVARJA

Še ena prednost CRAFT piv je v njihovi raznovrstnosti. Namreč komercialna piva so piva s tekočega traka. Morda so nekoč bila, kot so danes sodobna craft piva, vendar so skozi leta izgubila svojo noto. Izgubila so svoj pridih pivovarja. Ravno ta pridih pa naredi craft piva to, kar so. Vsako je posebno, svojevrstno in zanimivo. So uresničene vizije pivovarja, ki pitje popelje na višjo raven. 

Seveda, pa ima vsako pivo svojo zgodbo. Vsak pivovar je prehodil dolgo pot od ideje v glavi, do končnega zvarka. In to, so zgodbe polne navdiha, uspehov, neuspehov in predvsem inspiracije. Pivu ustvarijo še dodatno dimenzijo in zgodbo, ki je pri komercialnih pivih ni zaslediti.

 KAJ PA SESTAVINE?

Tu pa se resnično ustvari prava razlika. Sestavine v komercialnih pivih so bistveno slabše kvalitete od CRAFT piv. Slabost velikih pivovarn je namreč to, da optimizirajo vse stroške in posledično uporabljajo najcenejše sestavine in materiale. Posledično je okus slabši in za kaj drugega kot potešiti žejo, tako pivo res ni. CRAFT pivovarji pa uporabljamo le najboljše sestavine, saj zares želimo narediti TOP pivo, ki bo pivca popeljalo na divjo vožnjo okusov in ga navdušilo s sadnimi aromami. Pri tem cena ni ovira.

Razlika je tudi v količni uporabljenega hmelja. Le tega je V craft pivih bistveno več. Zaradi tega sta aroma in okus piv bistveno boljši. Temu segmentu se še posebej posvečamo v naši pivovarni MISTER, kjer varimo zares aromatična piva, ki so bogata s hmeljem.

Torej, če želite med pitjem piva doživeti noro izkušnjo, ob kateri bo tudi vaše brbončice nazdravljale, potem so CRAFT piva za vas. Svojo pivovarsko pot pa lahko začnete že v naslednjem koraku. Kliknite TUKAJ in se prepustite sadnim aromam CRAFT piv.

 

Na zdravje!

 

 

STILI IN TIPI PIVA

 Ravno tako kot industrija, znanje in tehnologija, se je tudi pivo razvijalo skozi zgodovino. Od čisto enostavnih prapiv, do današnjih različnih vrst in okusov. Trenutno smo v obdobju, kjer dnevno nastajajo nove in nove mikropivovarne. Vsak domači pivovar eksperimentira z okusi in poskuša svoje pivo narediti čimbolj unikatno in predvsem okusno. Vendar čeprav je na svetu že preko 10000 t.i. craft pivovarn, še vedno obstajajo specifični tipi in stili piva, kamor vsako izmed teh piv spada. 

Obstaja veliko različnih klasifikacij in deljenj piv v kategorije. A pravi pivoljubi in pivovarji poznamo dve glavni kategoriji. Prva so kvasovke gornjega vrenja imenovane tudi ALE. In druga so kvasovke spodnjega vrenja ali LAGER. 

 Pri pivu tipa Ale vrenje poteka pri temperaturah med 15 do 24°C. Samo vrenje je hitrejše kot pri Lagerju in zanj so značilne sadne arome kot so hruška, ananas in jabolko. Najbolj znani predstavniki tega piva so India Pale Ale, Pale Ale, Porter in Stout. 

 Lager pa za razliko od svojega brata, potrebuje daljše vrenje. Le to poteka cca. 5 do 10 dni. Vre tudi pri manjši temperaturi, saj je zanj 7-13 °C ravno prav. Po končanem vrenju je pomembno, da se ga spravi na hladen in temen prostor, saj tako dobi še boljši in izrazitejši okus. Predstavniki tega piva so Pilsner, Temni lager, Bock in Doppelbock. 

 Obstaja pa še nekatere posebne vrste piv, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno od omenjenih klasifikacij. Prvo od teh piv najdemo v Belgiji. Belgijci so znani po svojih spretnostih varjenja piva, saj so že vrsto let pri samem vrhu. Najbolj slovijo po dodajanju sadnih okusov med samo fementacijo. Česnje, maline in tudi nekatera zelišča so zaščitni znak piv kot so Kriek in Framboos. 

 Druga nacija mimo katere ne moramo, pa je seveda Nemčija. Poleg Čehov in že omenjenih Belgijcev, so tudi Nemci že od nekdaj znani kot izjemni varilci piva. So tudi ustanovitelji enega izmed največjih festivalov piva na svetu. Oktoberfest vsako leto obišče na milijone ljudi. Njihovo pivo Weizen je prav tako posebno, saj vsebuje visok odstotek pšeničnega slada, ki ustvari osvežujoč okus s pridihom kislosti. Po karakteristikah, je to pivo zgornjega vretja, a ga zaradi svoje specifično težko 100% uvrstimo v katerokoli izmed zgoraj naštetih kategorij. 

 Poleg samega tipa piva, pa pivo delimo tudi po njegovem stilu. Ker je stilov ogromno se bomo v prispevku omejili samo na najbolj priljubljene Ale stile. 

 India Pale Ale je stil piva, ki je v Sloveniji širši publiki poznan šele kratek čas. A je zaradi svojega polnega okusa hitro postal popularen. Nastanek sega v 17. in 18. stoletje. Britanski pivovarji so svoje močno pale ale pivo izvažali v angleške kolonije v Indiji. A tradicionalno pivo ne bi vzdržalo dolgega potovanja. Zato so ga varili pri višjih temperaturah in mu dodali več hmelja, ki deluje kot konzervans. Kombinacija teh dveh dejavnikov je pivo naredila veliko boljše in okusnejše. Zaradi izjemnega uspeha v angleških kolonijah v Indiji, je dobilo ime India Pale Ale. 

 Stout je pivo bogatega in močnega okusa. Je izrazito temne barve in ima pridih kave, čokolade in alkoholnih pijač. Čeprav se ga velikokrat omenja kot samostojno pivo z lastno kategorijo, je to še vedno pivo zgornjega vrenja in spada v skupino ALE-ov. 

 Pale Ale oz. lahko bi se reklo kar ameriško pivo, saj je spodbudilo revolucijo v pridelavi ameriških domačih piv. Nekateri pravijo, da je to pivo nekakšen most med težkimi temnimi pivi in bolj umirjenimi lahkimi pivi. Še vedno ima odličen okus, vendar ni pretežek za telo in je zato odličen za vsakogar. 

 Kaj pa Pivo Mister- čeprav naše pivo samoposebi ni svoja kategorija, bi to zaradi svojega uglajenega stila in unikatnosti lahko bila. Kuhamo Ale piva, in sicer Pale Ale (MISTER Nolan), v katerem prevladujejo arome citrusov in ananasa, ter India Pale Ale (MISTER Russell), ki pa ni tipični predstavnik tega stila, saj vsebuje zajetno količino karamelnih ter celo nekaj čokoladnih sladov. Prav vsa piva, ki pridejo izpod naših rok, so izredno hmeljena, zato veljajo za ena izmed najbolj aromatičnih piv pri nas, poleg tega pa se trudimo izogniti pretirani grenkobi. 

Če pa želite vse stile piv preizkusiti tudi v praksi, pa obiščite BEER TASTING v Ljubljani, kjer imajo na voljo veliko vrst piv, ki bodo zadostili še tako zahtevnemu okusu.


PIVO SKOZI ČAS

Mit o prvem pivu

Zgodba piva se začne približno 8000 let nazaj v daljni Sumeriji, kjer je lokalni kmet pozabil pospraviti ječmen pred dežjem. Tega je namočil dež, nakar ga je sonce tako segrelo, da je mešanica zavrela. Zanimiv vonj je kmeta tako pritegnil, da je preizkusil to čudno mešanico. Ugotovil je, da je mešanica užitna in zelo prijetnega okusa. Tako je nastalo prvo pivo!

Od Mezopotamije do najdražjega piva Antarktike

Pivo na sodu

Prvi zapis o pivu najdemo v 6. tisočletju pred našim štetjem, in sicer v Mezopotamiji. Glinene plošče iz tistega obdobja razkrivajo, da so pivo uporabljali v obredne namene. Varili so ga iz      ječmena, za boljši okus pa so mu dodajali med, dateljne in cimet.

Da je imelo pivo pomembno vlogo v zgodovini, priča tudi dejstvo, da se ga je uporabljalo kot plačilno sredstvo. Sumerske države so svoje delavce plačevale z litrom piva na dan. Nižji uradniki  so dobili 2 litra, medtem ko so višji uradniki dobili kar 5 litrov piva na dan. Nekateri zgodovinski zapisi pričajo o tem, da so tudi stari Egipčani svoje delavce plačevali s pivom. Delavci, ki so gradili piramide, naj bi kot  plačilo dobili 4 litre na dan.

Piva niso poznali sami na področju stare Mezopotamije in Egipta. Zapisi o njem so prisotni po vsem svetu. Kitajci in Japonci so ga izdelovali iz riža, Korejci so mu rekli suk, najdemo pa ga  tudi  v Indijskih Vedah.

Vsa ta t.i. prapiva niso bila piva, kot jih poznamo danes. Bila so zvarjena brez kuhanja. Za boljšo fermentacijo so med drugim uporabljali tudi slino. Žito so prezvečili in ga pljunili v sod, kjer se  je pivo pripravljalo. Prvi zapisi o uporabi hmelja, ki je osnova za sodobno pivo, segajo v 9. stoletje, kjer ga omenja nek nemški menih.

V Nemčiji je nastala tudi prva prava pivovarna. Leta 1040 so jo ustanovili v samostanu Weihenstephan. Samostana ni več, a pivovarna še vedno deluje s polnimi obrati.

Tudi Slovenija ima dolgo zgodovino piva. Že v 12. stoletju se je na slovenskem varilo pivo. Prva večja pivovarna je bila ustanovljena leta 1291, pod imenom Loški Grad. Konec 18. stoletja je samo Ljubljana imela 6 večjih pivovarn. Trend se je nato obrnil in v začetku 20. stoletja so bile v Sloveniji samo še tri pivovarne. V zadnjih nekaj letih je zopet opaziti porast mikro pivovarn, saj ljudje želijo nova in eksotična piva.

O univerzalnosti te pijače priča podatek, da ga poznajo tudi na ledeno mrzli Antarktiki. Antarctic nail ale je do dane še vedno najdražje pivo na svetu. Za steklenico je potrebno odšteti od 800 do 1400 dolarjev. To priča o tem, da pivo ni samo navadna pijača za ohladitev, temveč je postala prava specialiteta.

Tega se zavedamo tudi v naši pivovarni. Z ozirom na bogato zgodovino, varimo pivo s stilom in prefinjenostjo. Prepletamo nove okuse in skrbimo, da imajo naša piva bogato in polno aromo, saj se s tem želimo pokloniti celotni zgodovini in obrti piva in obenem tudi sami ustvarjati nove zgodbe.

Šestorček